torek, 15. julij 2014

Vzeti si čas - Taking the Time

Hej!

Malo sva zaostala, vsak dan pač ni časa za pisanje. Tudi danes delovni dan raztegujeva v večer, saj si želiva, da bi bilo najino delo kar se da uspešno. Dopoldan sva sestankovala in imela kasneje tudi pomemben poročni opravek (za kaj gre, bo povedal Aljaž), dobila pa sva tudi motivacijo, da delava naprej, čeprav nama včasih ni jasno, kako se bo vse skupaj izšlo. Kakšen dan nama gre obema zelo dobro, včasih pa morava drug drugemu malo bolj pomagati, da izpolniva dnevne in širše zastavljene cilje.

Še vedno imam občutek, da delam preko celega dneva in prav vsak dan, a za premalo efekta. Pogosto pred spanjem v glavi premlevam, kaj vse bi bilo še dobro narediti. Verjetno je tako pri vsakemu podjetniku začetniku. Podjetništvo je sicer res zanimiva, a hkrati tudi zahtevna izkušnja, pa sem vseeno vesela, da sem se že sedaj odločila za to pot. Po dobrem mesecu dni mojega podjetništva pravzaprav vidim, da komaj pokrivam stroške, a po svoje je tudi pozitivna ničla uspeh, kajne? Pravi uspeh zame osebno pa je to, da sem si preteklo nedeljo uspela vzeti čas za odklop. Bilo je naravnost fantastično!


Aljaž je bil pobudnik, da se v krogu njegove družine odpravimo na Uršljo goro. Zdi se mi, da sem že dolgo potrebovala tak podvig. Da s svojim telesom dosežeš nek cilj, je to najlažje zares začutiti, če greš v hribe. Pot navzgor ni bila preveč zahtevna. Ravno prav. Vreme se je kar držalo, ker pa ni bilo napovedano, da bo sončno, tudi ni bilo veliko drugih pohodnikov. Na poti sem se dobro nadihala in opazovala vse okrog sebe ter razmišljala, kako lepa je naša narava. Malo pred vrhom je bilo v travi veliko materine dušice. Spet se je v meni prebudila strast do nabiranja zelišč. Tudi fotografirala sem kar veliko. Ker sem bila na Uršlji gori prvič, sem bila deležna tepeža (in obljube da bo na Triglavu huje), po katerem sem po slovensko zavriskala v dolino!


Pot navzdol je bila bolj naporna, noge so se mi ves čas tresle. Z Aljažem sva premlevala, kako bi redno športno aktivnost vključila v svoj življenjski ritem, zraven sva tudi popevala. Prišla sva na idejo, da bi svojo poroko prijavila na katero od oblik množičnega financiranja na primer Kickstarter. Seveda je to ena od malo manj realnih možnosti financiranja, vendar pa: zakaj pa ne?


Ain't no Mountain High Enough

Following a few days sans writing, it's time to get back to our blog. I've missed it, to be honest. Still, these past days were memorable to say the least.:) 

First, there were the football World Cup final and third place matches, and congratulations to Germany on their fourth title. Well deserved, in my opinion. But to avoid being a mere spectator when it comes to sports, it was time to introduce Kristina too one of the finest pleasures my home region of Koroška has to offer: hiking. Thus, Sunday was marked by a family excursion to Uršlja gora Mountain, one of the most noticeable landmarks in the region. The mountain is 1699 meters high (5,574 feet for all you imperialists:) ) and features a radio  and TV transmission tower at the top, which can be seen from very far away. At the top of the mountain, the hiker is surprised by a church, the church of St. Ursula, which gave the mountain its name and is the highest situated church in Slovenia. And before anyone starts accusing me of brutality based on the photo in this blog: I dare not go against tradition and fail to baptize anyone reaching the top of Uršlja gora for the first time. :)  The hike also sparked our debate on how to incorporate physical activity into our daily routine. 

Monday brought back preparations for our wedding, starting with footwear. We managed to get a great deal on two pairs of PEKO shoes, which follow our philosophy of supporting Slovenian brands and Slovenia's economy. Then came my big moment: selecting a wedding suit. With the help of a very capable employee at the SENS store in Ljubljana, I managed to pick out what I believe to be my perfect suit (or maybe it picked me?). Anyway, today I got the correct trousers to go with the jacket, and now, lacking just the waistcoat and tie (or preferably cravat), I'm all set to get hitched and look great doing it. :)

As is customary with our (almost) daily routine, we had the debate of how to finance the rest of our wedding. And after reading news about the now infamous potato salad on Kickstarter, I had a similar idea. If crowdfunding is willing to support such a zany idea, surely people will be willing to support us on our start of a common path? To be honest, the idea might turn out to be a flop, but you never know, stranger things have happened in the past...

Aljaž - always a good sport


Ni komentarjev:

Objavite komentar