ponedeljek, 08. september 2014

Zakon je ZAKON! - Now it's forever!

Tako. Dočakali ste mojo in kmalu še moževo zadnjo objavo na t. i. Dnevniku neveste - najinem ABridalBlog-u. Morda zadnji, petindvajseti objavi sledi še kak epilog, ki trenutno ni v planu, ampak naj najprej povem še kako besedo o tem, zakaj sva sploh začela pisati ta blog.

Na začetku pravzaprav niti nama ni bilo povsem jasno, zakaj piševa poročni blog. Gre predvsem za to, da sva želela deliti veselje in pričakovanje najinega poročnega dne. Želela sem pisati o sami organizaciji, pa se je v mojem primeru vse zelo močno prepletalo s poslom in celo zelo zasebnimi cilji ter čutenji in prav je, da je mogoče prebrati tudi kaj od tega, čeprav pri pisanju nisva utegnila biti tako ažurna kot sva si želela. Poroka je poseben mejnik v življenju in glede na to, da sva se zares spoznala (kot fant in dekle z željo, da bi se nekoč poročila) šele lani septembra, sem vsaj jaz čutila, da moram nekako izraziti (če ne kar opravičiti) dejstvo, zakaj bo Aljaž moj mož in da misliva to narediti čisto zares. Čisto, čisto zares :) 

"Domače" poročne fotke

V času priprav na najino poroko sva imela čast izvedbe glasbe na treh porokah. Vsi poslušalci so bili navdušeni! Kot Kristina Angelika - po poklicu krajinska arhitektka, v srcu pevka in novopečena podjetnica sem imela za poletje visoke cilje glede glasbenih nastopov, vendar jih z Aljažem nisva uspela vseh uresničiti. Še dobro, da sva pridobila številne kontakte, ki nama bodo na skupni glasbeni poti prišli še kako prav. Sedaj, ko se je po najini poroki vse skupaj končno vsaj malo umirilo (še dobro, da se poročiš praviloma le enkrat v življenju, ker to je lahko res VELIK projekt!) že načrtujeva malo bolj v naprej in prepričana sem, da bova v prihodnje lahko polepšala še veliko porok. Naslednja je že 20. septembra na Vrhniki, pravzaprav pa greva tisti dan pet še na eno APZ poroko. Pestro!


Za vedno
Poleg petja na porokah imava tu pa tam še druge glasbene izzive, posebej naj omenim glasbo, ki tolaži (petje na pogrebih). Odziv je tudi tukaj zelo pozitiven. Pa da ne pozabim na svojo primarno dejavnost: najpomembnejši cilj je sedaj dokončanje magistrske naloge na študiju krajinske arhitekture in nato končno zelo aktivno delovanje na področju Koroške, ki je popolnoma osvojila moje srce. Če lahko zaupam svojemu občutku pa naj povem, da je tisti krasen poročni dan na Koroškem osvojil še koga! Korošci so fejst, narava tukaj je božanska in čeprav nimamo hitre ceste/avtoceste, se imamo na Koroškem zelo lepo! Pridite kaj pogledat!

Pisanje bloga je bilo poleg "uradne" priprave na zakon (ki sva jo opravila pri iskreni.net) čudovita izkušnja, še posebej je bilo zanimivo brati objave drug drugega. Nekaj najlepšega pa je odziv prijateljice, ki dolgo ni omenila nič, nato pa sva dobila sporočilo, ki ga bom kar objavila:

Hey, mladoporočenca!
Na žalost včeraj nisem mogla biti z vama, kljub temu, da sem celo poletje planirala, da pridem na THE wedding na Koroško.
Vidim, da sta žarela od sreče in da je vse teklo po načrtih - z vremenom vred. Po mojem sem bila vajina najbolj zvesta bralka bloga in zdaj čakam na grand finale
Želim vama zares veliko lepih trenutkov na vajini skupni poti. Mislim, da se ne motim, da ta citat zelo lepo opiše vaju... Naj bo to moje "darilo". Nikoli ne pozabit, zakaj se imata rada in zakaj sta si rekla tisti usoden "Da!".
Zdaj pa pogumno naprej!

Naj se na koncu v imenu obeh zahvalim vsem skupaj in vsakemu posebej za vso pomoč pri organizaciji najinega poročnega dne, za vse spodbude in popestritev najinih življenj do točke, kjer se nahajava sedaj, ter seveda za vse lepe želje in ČUDOVITA darila, ki sva jih prejela. HVALA, HVALA, HVALA vam! Rada se pohecava, da imava v nebesih "veze", zato smo tudi imeli SIJAJNO vreme (po tako kislem poletju!). Vse skupaj nama je bilo še posebej všeč, ker vas je bilo res ogromno, ki ste se naju spomnili tudi preko emailov, Facebooka, smsov in še kje. Upava, da bova lahko vse dobro, ki ste nama ga namenili, četudi le s svojo prisotnostjo ali skromnim sporočilcem, kdaj povrnila. Še enkrat ISKRENA HVALA!

APZ objem
Če je lahko ta poroka in najina zgodba, v kateri uživava prav vsak sedanji trenutek, spodbuda za to, da še kdo naredi ta odločilni korak, potem sva dosegla namen bloga, ki ga sedaj ponosno končujem z zadnjo mislijo in piko.

Tudi vi lahko uresničite svoje sanje, le pogumno!
Kristina Ravnjak

The Last (and First) Step

If this wedding and our story can be an incentive for somebody to take this definitive step, then the purpose of this blog has been reached. We've enjoyed every step of the journey so far and we're excited to see what life as husband and wife has to offer!

Looking back at the beginning, it's hard to say what was the overall purpose of these writings (at least in the beginning). When Kristina first came up with the idea, I agreed simply because of the fact that I miss writing. But looking back on it, it turned out to be so much more. It gave us an additional opportunity to talk certain things out before getting married and I think that this blog, rather than just describing the wedding preparations, became a part of the preparations itself. So, thank you, the readers, for your attention, support, and feedback! :)

But now that it's all said and done, what else is left to say? I guess, onward to newer challenges. :) Although planning and getting ready for the wedding was a lot of fun, it was also very stressful in a lot of ways. But fortunately, we received a lot of help, financial and otherwise, from a lot of different sources: parents, relatives, friends, random benefactors, etc. We've met some great people along the way who have helped inspire us to think big! So, thank you, everyone, who's had a hand at making our special day truly extraordinary! :)

With all the decorations in place, the wedding dress and suit pressed to perfection, the rings shiny, and the bans in tune, it was time to kick off August 30, 2014. Honestly, we didn't have a clue as to how many people would attend the ceremonies, but everything still turned out great. Thank you, everyone who took time to come all the way to Koroška to be with us! And also, thank you, everyone else, who didn't get this chance, but who still sent us good vibes and the best wishes (see message above)! :)

The wedding ceremony, especially the one in the church was my personal highlight of the day. The truly heartwarming sermon delivered by our mutual benefactor, Mr. Jožef Kastelic, was made that much more memorable by the singing provided by APZ Tone Tomšič with singers and guests from KAPZ Mohorjan, especially Nežka P. (accompanied by Žiga B.). Thank you APZ Tone Tomšič, , conducted by Sebastjan Vrhovnik, and thank you, assistant conductor Peter Smolič. And lastly, thank you, Benjamina Kolar for displaying your prowess on the church organ! :)

A big thanks for a couple of surprise guests at the party! :)

Thank you, everyone, who's been with us on this wonderful path, thank you for all the advice, wishes, help, support, and, of course, thanks for all the PRESENTS! :) You've made our path to an independent life a lot easier.

And last but not least, we would like to thank God  for the plan that included us, you, and a sunny August 30, 2014!

Aljaž - a husband

sreda, 27. avgust 2014

Sedežni red - Seating arrangements

Red mora biti, pa čeprav slab?

No, tudi s sedežnim redom nisva pretiravala, čeprav mi je všeč ta ideja. Naredila sva zelo prisrčna darilca za svate, ki bi lahko odigrala tudi vlogo obtežitve za balone, napolnjene s helijem, na katerem bi bilo izpisano ime svata. Luškana ideja, vendar je za najin žep predraga.

Tako sva danes sestavila omizja - goste sva razvrstila v skupine, kakor bodo sedeli pri posamezni mizi. Na koncu lahko rečem, da so seznami, ki jih ravnokar tiskam, le najina usmeritev, vsak gost pa lahko za sebe presodi, če mu dodeljeni prostor ustreza in se v nasprotnem primeru prilagodi situaciji (se s kom po želji zamenja). Nič ne bova huda, želiva pa si, da na obljubljeno "pravo koroško gavdo" pride večina povabljenih gostov (mimogrede, tisti prijateljski par, ki sta imela rok poroda na 30. avgust - že zibata svojo drugorojenko, ČESTITKE!!!).

"Krencle", ki so ostali še od t. i. lepe nedelje, sem pomagala
plesti tudi jaz. Zdaj so sicer že suhi, vendar je tudi zaradi te
posebne okrasitve cerkev sv. Petra zelo slavnostna.

Enakega reda pa nisva uspela vzpostaviti pri povabljencih na uradni del (civilni in cerkveni obred). Pa saj ga tudi nisva hotela. Če že ne moreva vseh, ki so nama kadarkoli in kakorkoli pomagali in popestrili življenje, povabiti na ohcet, naj bo vsaj druženje pred in po uradnem delu primerno za širši krog ljudi. Poroka je veseli, kolikor toliko javni dogodek, predvsem pa ste številni v najinih življenjih pustili še posebej prijetne sledi, vsi, ki si želite deliti ta dan z nama, ste lepo povabljeni, da se nama pridružite. Nekaj prijateljev se je opravičilo, na vse druge pa računava, da si bodo vzeli čas za skok na Koroško. Vse zbrane goste bosta ob 13.30 na domu pozdravila ženin Aljaž in gospodar hiše Franc, potem pa ... boste že videli.

Menda so mlaji že pripravljeni (Aljaž jih je imenoval neznani ležeči predmeti na dvorišču)!

Pa sonce bo!!!

:)

Sunshine reggae


Order is the key to successful cohabitation of people. This is true in all walks of life, and Kristina and I were very aware of that when we planned the seating arrangements for the party that followed the wedding ceremony (notice me using the Past Tense :) ). On the Thursday leading up to the wedding, a large group of my relatives came to set two maypoles with a wooden spanned across them. It was a fitting prelude to the main ceremony.

The maypole fest was eventful, but it was followed by yet more wedding preparations, this time pertaining to the seating arrangement, We didn't allocate individual seating to each guest but we just set up tables of 8 to 12 people, with lists indicating the guests at each table. And each of the guests received a gift, which was a special project for me. :)

But now on to the main topic for today...

Aljaž - in a hurry

torek, 26. avgust 2014

Kaj je najpomembneje? - Prioritising

Štiri dni pred poroko. 

Pred nekaj dnevi sem preživela najboljši ženski žur, pa še meni je bil posvečen :) Res, dekliščina je bila nepozabna, zato VELIKA in ISKRENA HVALA sestri Klari in vsem puncam, ki so si vzele čas za moje slovo od samskega stanu! Slikice še čakam, verjetno se bo še katera znašla tu in v zasebnih arhivih :) 



Najbolj mi je bilo všeč presenečenje, ko sem morala na določena vprašanja povedati, kaj mislim, da bi odgovoril Aljaž. Punce so nato prebrale Aljažev odgovor, ki je mnogokrat prijetno presenetil (pojma nimam, kdaj jim je odgovarjal, ker sva skoraj ves čas skupaj, pa se je vseeno videlo, da se je pri odgovorih zelo potrudil). Vem, da bo Aljaž zelo dober mož.

Na vprašanje, če imava zdaj že vse "poštimano" za poroko, hitro odgovorim, da je tako (preprosto predolga zgodba, če želiš komu dopovedat, kaj vse je še za postorit :)). Veliko, veliko pomoči dobivava od vse povsod, nekaj stvari tudi namenoma dava v odgovornost nekomu drugemu in tako je lažje. 

Če vas zares zanima: čaka naju še dokončanje darilc za svate, sedežni red, okrasitve, še zadnji obisk v Ljubljani, kjer poberem svojo poročno obleko in pričo ... To je kar se organizacijskih zadev tiče skoraj vse, seveda o detajlih ne bomo preveč govorili. Včeraj je prijateljica Benjamina Kolar prišla na Koroško in preizkusila orgle v cerkvi, midva pa svoj sprehod do oltarja. Ne da se opisat teh občutkov! Aljažu pravim, da zdaj jokam od sreče, da mi v soboto ne bo treba. No, pa sem sama sebe zatožila :)

In kaj je najpomembneje? To, da se imava rada, da se imava skupaj lepo in da z veseljem pričakujeva dan, ko se bo pravzaprav vse skupaj šele začelo. Pa čeprav že kar malo nervozna. 


Feeling productive

While experiencing a surge of creative energy, I decided to write not one, but two blog posts today! The first one was on "throwables", while this one will focus more on the general status of our wedding preparations. Kristina already spake about her bachelorette party, so I shall say nothing more on the subject. But, I would like to thank the singers of KAPZ Mohorjan, who thew a "drive-by" bachelor party for me. :)

It's true, Kristina and I are getting ready for our wedding together, but if you asked us how far along we are, you'd probably get two different answers. Kristina's answer is implied in her post above, while I tend to take a more leisurely approach to the whole thing. Call it indifference, I chose to call it relying on divine providence, but I'm sure everything will work out perfectly in the end. Word on the wire (in other words, according to my grandmother) is that even the weather will cooperate on that faithful Saturday. :)

All kidding aside, I never really knew what goes in to planning a large-scale wedding, so I'm glad I only have to do it once. But Kristina and I have come to a realisation today: we're doing just fine, we simply need to remind each other of that from time to time. Thankfully, the preparations are slowly but surely coming to and end. 

88 hours and 11 minutes to go. :)

Aljaž - preparation is key




sreda, 20. avgust 2014

Namesto riža - Doubling as rice

Potekajo zadnje priprave na poroko. Naprsne šopke sem s včerajšnjo pomočjo pridnih rok Aljaževe tete, sestrične in mame danes sama dokončala. Vseh 200. Ponosna sem, da so nekaj posebnega.

Poleg tega sva šla z Aljažem na sprehod v gozd in dorekla "recept" za darilca za svate. Tudi to bo nekaj posebnega, osnovna sestavina pa je nekaj iz sončnic, uganete kaj? Ni liker.

Naj delno izdam le še, kaj bova imela namesto riža (zagovarjam, da je riž hrana in pravzaprav nekako ne sodi na pravo slovensko poroko). Poglejte si sliko spodaj in morda uganete. 

Namesto riža bo tole osnova :)

Ko gre vse po načrtih, potem se lahko veselim vsakega dneva manj do najinega poročnega dne. Danes je kar šlo :)

Old debts

Well, it had to happen sooner or later: instead of keeping up with regular blog work, I'm writing posts that should have been written almost a week ago. But, it does give me a chance to practice the "short and sweet" method of writing.

Written a few days ago, this post is about the confetti (I hope that's the word, because I'm not going to look it up now) that will be used at the end our wedding ceremony. Instead of the traditional rice, Kristina and I have chosen to be doused in spelt seeds , silver fir needles, and sunflower petals.

The story is that the above-mentioned throwables are native (or at least "nativer") to Slovenia than rice, and some churches prohibit the throwing of rice, since it's the main food of millions of people in a world where billions are starving. Anyway, opting for a more "domestic" apporach: spelt, fir, and sunflowers for us, please. :) Btw: the fir needles make the whole thing smell divine, and even though the spelt seeds can be a bit sharp, it still beats the suggestion made by Kristina's future father-in-law, who suggested the guests can throw gravel.

Aljaž - playing catch-up

petek, 15. avgust 2014

Poročni obrednik - The Wedding Book

Tole je knjiga, ki skozi cerkveno poroko spremlja vsak par na poti v sveti zakon. 



V njej je zapisan potek obreda v nekaj različicah, najdejo se primeri besedil za poroko in poročno mašo ter tisto najbolj pomembno: opisan je pomen samega zakramenta.

Ko knjigo skupaj listava malo po malo že dober teden, se mi zdi, da so tu zapisane številne skrivnosti zakona, ki pa niso prav lahko razumljive. V nadaljevanju bom skušala povzeti tista dejstva, zapisana v knjigi, ki so me najbolj nagovorila.

Cerkvena poroka je nepreklicna privolitev, s katero se zakonca svobodno izročita in sprejmeta (le tako lahko skleneta veljavni sveti zakon). Smisel zakona je, da mož in žena drug drugemu pomagata na poti k svetosti. Lahko bi rekli, da si prizadevata po svojih najboljših močeh biti vsak dan boljša, bolj sveta. Otroci, ki naj pridejo v zakon s človeško in krščansko odgovornostjo zanje, so najlepši dar zakona. Otroci so dar in ne naša last, pri tem pa je pomembno, da se zakonca za darove zahvaljujeta, Bogu zaupata ter sta pripravljena tudi na odpovedovanje. Le tako lahko otroci in drugi blagoslovi, ki sta jih deležna "kot eno meso" največ prispevajo za dobro zakoncev. Tisti, ki se poročijo v Kristusu, zmorejo najlepše slaviti skrivnost zveze Kristusa in Cerkve, ko ostanejo zvesti Božji besedi, se trudijo prav živeti in to pred vsemi javno oznanjevati. 


Poročni obred

Naj na tem mestu povem, da sva se z Aljažem v smislu oznanjevanja v preteklem tednu trudila v resničnost spraviti idejo, da bi lahko najini poročni maši prisluhnili tudi v živo preko valov Radia Ognjišče (kako bi bili veseli moji sorodniki iz Amerike, ki se poroke žal ne bodo mogli udeležiti! Zagotovo bi bil prenos poročne maše lepa in pozitivna novica, morda prijeten spomin na katero drugo poroko za marsikaterega slovenskega kristjana ...). Žal sva dobila le potrditev, da je ideja nekaj nenavadnega, da česa takega še ni bilo, da pa žal ne bo šlo skozi. Škoda.

V obredniku lahko tudi preberemo, naj bo poroka skrbno pripravljena. Pomemben je izbor svetopisemskih besedil, pesmi pa naj bodo primerne poročnemu obredu in naj izražajo vero Cerkve. Praznični značaj obhajanja poroke naj se izrazi tudi s primerno okrasitvijo cerkve. Še najbolj pomembno pa je, da se bodoča zakonca na poroko dobro pripravita. Midva se bova potrudila po svojih najboljših močeh.

The nuts and bolts...

... or what is a marriage? 

Planning a wedding ceremony and sorting out all the niggly details that go into a wedding day can leave a future husband and wife lacking the awareness of what it is they are actually getting themselves into. To help us answer that question, we've enlisted the help of "The Man Upstairs". In other words, we're treating our future bond as a sacred and permanent commitment to one another. In the eyes of the Catholic Church, marriage is a sacrament sealed by the Holy Spirit, but what sets it apart from the six other sacraments is the fact that marriage is not "cast upon" the husband and wife by a priest. He is merely a witness of the Church, while the sacrament itself is bestowed by the very people committing to it. In light of this, I've spend some time researching a subject called theology of the body (religious or not, I highly recommend it, or if you'd prefer a shorter version, I recommend this book).

Explaining the meaning of a christian (catholic) marriage in detail is the book above. Although some parts (especially the ones about the true meaning of marriage are sometimes difficult to comprehend), it gives a profound insight of what a marriage is supposed to be. First and foremost, it is described as a commitment and an irrevocable consent (you know, the "for better or worse" part), focusing on the two entering into marriage giving each other to their husband/wife and accepting each other as a gift. The crowning achievement and the biggest responsibility of a marriage are children, who are to be taken care of in the best manner possible.

Thinking about these passages has not been easy. In today's fast-paced world, how can you truly commit to something (and someone) for the rest of your life? I don't think it will be easy, not by a long shot, but in the end, anything worth having is worth fighting for.

Aljaž - getting ready for the long haul


četrtek, 14. avgust 2014

Naprsni šopki - Aren't we crafty?

Danes sem ustvarjala ... iz tega materiala:



je začelo nastajat tole:


V prvi rundi sva jih skupaj z Aljaževo mami naredili 20. Zelo sem ponosna na tele naprsne šopke. Dizajn sem si sama izmislila, največ težav pa mi je povzročal zeleni vozel, ker ni hotel nastati vedno enak. Nadaljujem ob priliki, zdaj že znam tako da, ... nekaj cvetličarske žilice pa je tudi v meni, mar ne?

Upam, da se bodo hitro množili.



Finding hidden gems

Finally, I have the time to catch up on my duties regarding the blog. This rainy August has perhaps given me the opportunity to reflect on some things that would have otherwise given my attention the slip. (No, I'm not going to talk about what Kristina and my mother are making, you can find that out in the photos above.)

When Kristina and I were on our way from Ljubljana to Carinthia, we decided to avoid taking the highway and opted for the local road instead. It really gave us the chance to pay attention to our surroundings. And during these times, one can experience a heap of interesting things that would be impossible to catch while cruising the busy motorway. And then it hit me: taking advantage of these opportunities could double as a vacation, but instead of taking a week of, you can experience new things almost on a daily basis. But why am I telling you this?

If you take the old road from Ljubljana, you soon come across the small town (village) of Lukovica, with the settlement Brdo pri Lukovici close by. As I discovered, this was a place I had wanted to visit for some time, since it is the "home" of this magnificent castle. I was sad to see the castle had burned down during World War II and was never restored. Now, only the outside walls are still standing. Standing next to the castle is a sign describing the history of the castle and the town. Hiding in this description is the fact that this sleepy little village is the birthplace of none other than France Marolt, one of the "founding fathers" and the first conductor of the choir APZ Tone Tomšič (you know, where Kristina I met :) ). Not content with merely knowing this fact I decided to seek out his house of birth, and after some clueless wandering around I ended up finding it. And, as if Fate had demanded it, I was wearing my APZ Tone Tomšič T-shirt that day. :)

Sorry, my hair is getting in the way. But the bottom line of the sign reads: AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA

Aljaž - can't make a long story short

Povabljene na dekliščino - The hen party

Kot sem že zapisala, bo dekliščina 22. avgusta, torej prihodnji petek. Povabljenih je 20 deklet (poleg mene še 19, kar mislim, da je precej visoka zgornja meja), naredila pa sem kar "fb event" in poleg tega skušala nekatere povabljenke dobiti tudi na telefon.

Koga povabiti je vedno tehtno in mogoče malo zoprno (še kar tehnično) vprašanje, ampak treba se je odločiti. Neke "klape" prijateljic, s katerimi bi se zelo redno dobivala, nimam, vendar to ne bo razlog, da dekliščine ne bi bilo. Najbolj blizu temu je klapa sošolk iz srednje šole, vendar sem jaz v tem krogu bolj neredna obiskovalka naših petkovih srečanj :) Tokrat bom na petek spet zraven, oziroma bodo za spremembo one zraven! Seveda smo si med seboj zelo različne in te prijateljice so mi zadnje čase predvsem spodbuda, da po poroki dejansko naredim svojo magistrsko nalogo. Skoraj vse so že končale študij, ampak na dekliščino pa še nobena ni povabila, ha! Zelo si želim dekliščine tudi zato, ker sicer nikoli nisem zares hodila ven in včasih človek to enostavno pogreša.


Zadnji dan srednje šole

Drugi krog prijateljic izhaja iz vrst APZ-ja, vendar je tu zelo težko določiti, s kom sem si dovolj blizu, predvsem pa je imen enostavno preveč (v šestih letih se vezi tkejo in tudi razpletajo), zato sem imela pri izboru imen iz vrst APZ-ja še kar težave. Odločila sem se za tistih nekaj, s katerimi sem doživela res posebne trenutke (tudi lani poleti, ko sem se malo več družila) in z njimi ostala v rednem kontaktu (pa niso ravnokar rodile ali kaj podobnega, sicer bi bilo verjetno še kako drugače).

Tretji krog prijateljic izhaja iz vrst sošolk na fakulteti. Na krajinski arhitekturi smo si vsi skupaj bili precej blizu, saj nas ni veliko, je pa res, da smo se po končanih izpitih precej raztepli na vse konce in kraje. Škoda. Upam, da kmalu organiziramo še kako "sošolsko srečanje", nekaj sošolk pa enostavno moram videti še enkrat pred poroko, na primer tudi prijateljico iz otroštva, ki je zadnje čase v tujini, pa pride na dekliščino! Juhu!

Ostane še zelo posebna oseba iz konca moje osnovne šole oziroma mojih popoldanskih ur srednje šole. V glasbeni šoli, pihalnem orkestru (in še kdaj kar tako) sva se veliko srečevali. Ampak ker se že dolgo nisva nič videli, mislim da te punce ne bo. Če pride, bom prijetno presenečena. Poleg nje sem povabila še eno kolegico, s katero imava isto pevsko učiteljico. Je zelo prijetna punca, žal mi je, da ne preživiva več časa skupaj. Seveda bi najraje povabila še marsikatero dekle, zato naj na tem mestu povem, da bom vesela tudi presenečenj, torej vseh, ki pridete "samo pofirbcat". Dekliščina se bo začela v Bizoviku in skozi noč nadaljevala v centru Ljubljane.
Klara in jaz pri mojem prvem svetem obhajilu 

S sestro Klaro, ki bo vse skupaj organizirala, si v mladosti nisva bili preveč blizu. Ker vem, da bo naredila zares hud žur, sem na dekliščino povabila še dve njeni prijateljici, ki ju jaz poznam iz različnih srečanj znotraj župnije Štepanja vas. Klara je od mene mlajša tri leta pa je že dobro leto redno zaposlena in zelo uspešna v tem, kar dela, zato mi je postala v zadnjih letih zelo lep vzor. Danes mi je žal, da njenih "prestopkov" v otroštvu nisem zares razumela. Veliko sva si nagajali in bolj ko sem jo odrivala iz svojega življenja, bolj je ona želela imeti moje stvari, denar in podobno. Morda je takrat veljalo, da sem jaz uspešnejša od nje, ampak sedaj že dolgo ne meriva več moči, temveč si pomagava, kolikor si lahko. Lepo je videti prednosti, ki jih imaš, če imaš tako kot jaz kar dve sestri in dva brata (pa čeprav so vsi mlajši). To je vendar čudovito! Ponosna sem na njo in izredno hvaležna za vse, kar naredi zame. Enostavno si ne bi mogla želeti boljše poročne priče!

Klara in jaz na poroki sorodnice Millie v Ameriki

To bachelor party or not to bachelor party?

The question has been plaguing me since I made up my mind about getting hitched. Then, the arrival of the movie The Hangover (and its godawful sequels) even furthered the idea that a guy should have one last blow-out with his mates before tying the knot. I call bulls**t!

Well, not to be so harsh, the concept of a last hurrah might be appealing to some. But those of you who know me can testify that I've never been much of a party enthusiast (at least not in the "hangoverian" sense). My idea of a good time is a far cry away from taking roofies, drinking till my insides feel like making an appearance, sneaking into people's houses, and abducting small children. And no, the idea of being tied to a cross and other similar bachelor-party-esque nonsense is also out of the question for me. If you want to see a great initiation ritual, go to Premantura in the second weekend of August, preferably as a new member of APZ Tone Tomšič. :)

The way I see bachelor parties is a bunch of close friend saying "goodbye" to one of their own as he gets ready to settle down and seemingly forget about those closest to him. The issue for me was that, although I have friends, they're not a closely knit group in their own right, since they come from different parts of the country and I know them from different stages in my life (similar to what Kristina wrote earlier).

That being said, I'm nonetheless thrilled that Kristina is having her soiree and I hope she has fun with it. :)

Aljaž - bachelor till married