Koga povabiti je vedno tehtno in mogoče malo zoprno (še kar tehnično) vprašanje, ampak treba se je odločiti. Neke "klape" prijateljic, s katerimi bi se zelo redno dobivala, nimam, vendar to ne bo razlog, da dekliščine ne bi bilo. Najbolj blizu temu je klapa sošolk iz srednje šole, vendar sem jaz v tem krogu bolj neredna obiskovalka naših petkovih srečanj :) Tokrat bom na petek spet zraven, oziroma bodo za spremembo one zraven! Seveda smo si med seboj zelo različne in te prijateljice so mi zadnje čase predvsem spodbuda, da po poroki dejansko naredim svojo magistrsko nalogo. Skoraj vse so že končale študij, ampak na dekliščino pa še nobena ni povabila, ha! Zelo si želim dekliščine tudi zato, ker sicer nikoli nisem zares hodila ven in včasih človek to enostavno pogreša.
 |
| Zadnji dan srednje šole |
Drugi krog prijateljic izhaja iz vrst APZ-ja, vendar je tu zelo težko določiti, s kom sem si dovolj blizu, predvsem pa je imen enostavno preveč (v šestih letih se vezi tkejo in tudi razpletajo), zato sem imela pri izboru imen iz vrst APZ-ja še kar težave. Odločila sem se za tistih nekaj, s katerimi sem doživela res posebne trenutke (tudi lani poleti, ko sem se malo več družila) in z njimi ostala v rednem kontaktu (pa niso ravnokar rodile ali kaj podobnega, sicer bi bilo verjetno še kako drugače).
Tretji krog prijateljic izhaja iz vrst sošolk na fakulteti. Na krajinski arhitekturi smo si vsi skupaj bili precej blizu, saj nas ni veliko, je pa res, da smo se po končanih izpitih precej raztepli na vse konce in kraje. Škoda. Upam, da kmalu organiziramo še kako "sošolsko srečanje", nekaj sošolk pa enostavno moram videti še enkrat pred poroko, na primer tudi prijateljico iz otroštva, ki je zadnje čase v tujini, pa pride na dekliščino! Juhu!
Ostane še zelo posebna oseba iz konca moje osnovne šole oziroma mojih popoldanskih ur srednje šole. V glasbeni šoli, pihalnem orkestru (in še kdaj kar tako) sva se veliko srečevali. Ampak ker se že dolgo nisva nič videli, mislim da te punce ne bo. Če pride, bom prijetno presenečena. Poleg nje sem povabila še eno kolegico, s katero imava isto pevsko učiteljico. Je zelo prijetna punca, žal mi je, da ne preživiva več časa skupaj. Seveda bi najraje povabila še marsikatero dekle, zato naj na tem mestu povem, da bom vesela tudi presenečenj, torej vseh, ki pridete "samo pofirbcat". Dekliščina se bo začela v Bizoviku in skozi noč nadaljevala v centru Ljubljane.
 |
| Klara in jaz pri mojem prvem svetem obhajilu |
S sestro Klaro, ki bo vse skupaj organizirala, si v mladosti nisva bili preveč blizu. Ker vem, da bo naredila zares hud žur, sem na dekliščino povabila še dve njeni prijateljici, ki ju jaz poznam iz različnih srečanj znotraj župnije Štepanja vas. Klara je od mene mlajša tri leta pa je že dobro leto redno zaposlena in zelo uspešna v tem, kar dela, zato mi je postala v zadnjih letih zelo lep vzor. Danes mi je žal, da njenih "prestopkov" v otroštvu nisem zares razumela. Veliko sva si nagajali in bolj ko sem jo odrivala iz svojega življenja, bolj je ona želela imeti moje stvari, denar in podobno. Morda je takrat veljalo, da sem jaz uspešnejša od nje, ampak sedaj že dolgo ne meriva več moči, temveč si pomagava, kolikor si lahko. Lepo je videti prednosti, ki jih imaš, če imaš tako kot jaz kar dve sestri in dva brata (pa čeprav so vsi mlajši). To je vendar čudovito! Ponosna sem na njo in izredno hvaležna za vse, kar naredi zame. Enostavno si ne bi mogla želeti boljše poročne priče!
 |
| Klara in jaz na poroki sorodnice Millie v Ameriki |
To bachelor party or not to bachelor party?
The question has been plaguing me since I made up my mind about getting hitched. Then, the arrival of the movie The Hangover (and its godawful sequels) even furthered the idea that a guy should have one last blow-out with his mates before tying the knot. I call bulls**t!
Well, not to be so harsh, the concept of a last hurrah might be appealing to some. But those of you who know me can testify that I've never been much of a party enthusiast (at least not in the "hangoverian" sense). My idea of a good time is a far cry away from taking roofies, drinking till my insides feel like making an appearance, sneaking into people's houses, and abducting small children. And no, the idea of being tied to a cross and other similar bachelor-party-esque nonsense is also out of the question for me. If you want to see a great initiation ritual, go to Premantura in the second weekend of August, preferably as a new member of APZ Tone Tomšič. :)
The way I see bachelor parties is a bunch of close friend saying "goodbye" to one of their own as he gets ready to settle down and seemingly forget about those closest to him. The issue for me was that, although I have friends, they're not a closely knit group in their own right, since they come from different parts of the country and I know them from different stages in my life (similar to what Kristina wrote earlier).
That being said, I'm nonetheless thrilled that Kristina is having her soiree and I hope she has fun with it. :)
Aljaž - bachelor till married
Ni komentarjev:
Objavite komentar