Cerkev sv. Petra na Kronski gori - St Peter's atop Kronska Gora

Odločitev za cerkveno poroko nama je bila obema logična, saj sva oba verna in poroka pred Bogom in ljudmi je za naju smisel celotnega cirkusa. Vse ostalo je celofan in v zadnjih dneh, ko računava stroške in skrbiva za prihodke, si to večkrat ponoviva. 

Cerkvena poroka naj bi bila po nenapisanem pravilu v župniji neveste. Ker sem se od doma selila že pred nekaj leti, ne čutim nobene posebne potrebe, da bi bilo to v domači cerkvi v Bizoviku. V Bizoviku nikoli nisem zares želela živeti. Zame je to enostavno preveč (in hkrati premalo) mestno okolje. Vedno sem si predstavljala, da bo moja poroka nekje v naravi. V mislih imam tudi zelo konkretno cerkvico sv. Petra na Vrhu nad Želimljami, kjer me je Aljaž v začetku letošnjega leta presenetil z zaročnim prstanom.

Kmalu sva oba vedela, da najina poroka ne bo na Vrhu nad Želimljami in na koncu tudi to, da ne bo v Ljubljani, ker sva si želela skromno civilno poroko in razkošno cerkev, kjer bova lahko pri samem obredu prisluhnila najinim prijateljem iz zbora APZ Tone Tomšič, v katerem sva se spoznala. Takega pevskega zbora pač ne spraviš v vsako slovensko kapelico :)

Sočasno z odločanjem o primerni cerkvi je rasla tudi skupna želja, da po poroki zaživiva na Koroškem in tako sva se odločila za Cerkev sv. Petra na Kronski gori, ki jo že kar redno obiskujeva pri nedeljski sveti maši. 

Izbrana cerkev je na poti med Slovenj Gradcem in Dravogradom pomembna orientacijska točka Mislinjske doline. 

"Že od daleč jo uzremo, vso samozavestno, z dvema zvonikoma, ki štrlita proti nebu in se ponosno razgledujeta na starodavni Št. Janž ter Otiški vrh pod seboj. Cesta, ki se pri Št. Janžu odcepi k sv. Petru, nas pripelje prav do cerkve. Na 856 metrov nadmorske višine je enkratna razgledna točka. Prav gotovo je tudi ta razgled vplival na graditelje, da so se odločili postaviti cerkev na tem kraju." (citiran zapis: Franci Petrič)

Isti avtor je zapisal tudi ljudsko zgodbo o nastanku cerkve: "Na Kronski gori so bili v davnini pašniki, kjer so se pasle ovce. Pastirji so opazili, da so se vedno zbirale na vrhu. Čeprav so jih razganjali, so jih vedno znova našli na istem mestu. To so si začeli razlagati kot znamenje, da naj na tem kraju pozidajo cerkev. Cerkveni predstojniki pa niso bili temu nič kaj naklonjeni. Prišla je posebna komisija iz Ljubljane in odločila: "Tu cerkve nikoli ne bo!" Ko so se zvečer vračali na konjih nazaj, pri Taumbirtu v Št. Janžu konji niso hoteli naprej. Ustavili so se in obrnili nazaj proti Kronski gori. To je bilo tudi za nasprotnike zidave znamenje, da morajo na vrhu postaviti cerkev."

Cerkev je zgrajena v baročnem slogu, po predvidevanjih naj bi jo načrtoval Janez Fuchs iz Maribora (avtor razkošnega stopnišča v mariborskega gradu). Njena velikost priča o tem, da je bila glede na majhen kraj oziroma župnijo verjetno načrtovana kot romarska cerkev. Ker je cerkev zelo velika ima celo dva kora, enega nad drugim. Petje zborovskega repertoarja, ki ga bova objavila do konca tega tedna (dirigent APZ Sebastjan Vrhovnik ga dodeluje v nekaj malenkostih), bo tako res nekaj veličastnega. 

Pravi koncert! Vabljeni :) 

Where do I begin?

After a few days residing in our future flat, it was time to go into detail about the location of our wedding. You guessed it: it's the pretty red church in the picture! :) All kidding aside, the church of St Peter is HUGE!, especially when you look at the fact that there aren't many people living nearby. So Kristina's argument that it was originally intended as a pilgrim church makes a lot of sense. 

The church is an impressive landmark and is even more striking when viewed from up close. I won't go into detail about its construction, suffice it to say that it seats enough people, it has to balconies, an almost new organ, and is big enough to house a marching band if Easter should surprise us with rain. :) It's a place with great acoustics, and that's one of the reasons we chose it, since the music during our ceremony was one of the prerequisites for our wedding in the first place. It was our wish from the very beginning to have good music accompany us into wedlock, so an well-sounding church with enough room for about 40-50 singers was a must. At this point I would like to thank the singers of APZ Tone Tomšič and KAPZ Mohorjan, and the conductor Sebastjan Vrhovnik, for their willingness to make our special day that more special.

But I've also spent a lot of time thinking about our plans and goals for the (distant) future, especially when it comes to business. The wedding isn't going to finance itself, and considering the problems that come from money (or lack thereof), Kristina and I have to frequently remind ourselves that the really important bits of 30 August really don't cost that much (if anything at all). But I've come to realize something in the past few days: making money is an ongoing effort, and just like anything else in life, the more you do it, the better you get at it. And now I'm currently in the process of coming up with a winning money-making idea while looking for the right tutorship and building my very own dream team. So if you fit the bill, you know where to find me. :)

Aljaž - a finishing beginner

P.S.: I'm sorry I didn't include any photos or youtube links this time, it's just that nothing popped up. My bad.

Ati, vse najboljše :) - Daddy, Happy Birthday! :)

Včeraj zvečer sva z zaročencem oddala eno zadnjih vabil na poroko (še vedno nisva oddala vseh, joj no ...). V središču Ljubljane sva se srečala s parom, ki sta del družinskih prijateljev po moji strani. Naš klepet se je ob sladoledu in ledeni kavi zapletel tudi v čas pred skoraj petimi leti.

Morda bo kdo rekel, da spet in spet govorim o tej žalostni zgodbi, pa preprosto ne morem mimo tega. Pred petimi leti, sredi julija, nas je nenapovedano za vedno zapustil moj oče. Bilo je na morju, prvi dan dopusta, ko se je ob potapljanju (urejal je sidrišče za čoln, ki si ga je tako močno želel) ponesrečil. Ta dva povabljenca na poroko, sta bila v zadnjih letih in še posebej prav takrat, ko se je zgodila nesreča, trdna opora meni in moji družini in včeraj sem kar čutila prisotnost očeta, kakor da se nam vsem skupaj smeje dol iz nebes, ker vsak dan tako zakompliciramo in se jezimo nad stvarmi, ki sploh niso pomembne. Danes je njegov rojstni dan in če bi bil še živ, bi praznoval rosnih 47 let! Ati, vse najboljše :)

Res poseben je ta čas pred poroko. Spet in spet čutim, da mi nekdo govori: "Ne skrbi ... Vse bo v redu!" In je, kar pa še ni, pa še bo! 

Pa naj končno delim še nekaj obljubljenih informacij glede same organizacije poroke - kaj naj bi imela bodoča mož in žena nujno urejeno vsaj 8 tednov pred poroko:

Ljubljana, 1.7.2014

• datum, kraj poroke: kljukica! (poroka bo 30. avgusta 2014 na Koroškem, civilna na domačem vrtu, cerkvena v cerkvi sv. Petra na Kronski gori; rezervacije matičarja in župnika urejene)

• gostišče: kljukica! (gostišče, kjer bo "ena fejst gavda" - ohcet, je kar se tiče vožnje časovno dovolj blizu, omogočena so tudi prenočišča za svate iz Ljubljane, tudi poročni meni je že izbran, okvirno število gostov na večerji: 90 - pa čeprav sva najprej želela majhno poroko, a o tem raje kdaj drugič)

• poročni fotograf: kljukica! (plačana ara za lokalnega fotografa z izkušnjami, doreči je treba še nekatere podrobnosti - končna cena, kako je s snemanjem dogodka, dogovor glede zahvalnih fotografij ...)

• glasbena skupina: kljukica! (na poročnem obredu nama bo pel APZ Tone Tomšič, poročna koračnica bo zazvenela izpod rok prijateljice Benjamine Kolar, na ohceti pa imava kar dva benda: eden bolj za naju Sam's Fever - Samo je zgoraj omenjeni družinski prijatelj in drugi - po priporočilu: Šrangarji, podrobnosti o samem programu še niso dorečene).

Ko se ravno oziram 5 let nazaj ... APZ Tone Tomšič je takrat zapuščala dirigentka Urša Lah in njen zadnji koncert je bil dobrodelni koncert za mojo družino ob smrti očeta. Zadnji koncert zdajšnjega dirigenta Sebastjana Vrhovnika pa bo najina poroka! Kako lepo!

"bodisigadovoljzadanes"

Lahko noč* (pošiljam poljubček v italijansko mesto Perugia)


In a land far away...

After a sturdy breakfast consisting of a machiato and a croissant, I managed to get hold of a computer so I can write my contribution. But first, greetings from Perugia, Italy! :) This is my final tour and the closing act of my time as a member of the choir APZ Tone Tomšič (see link above), and the longest Kristina and I have been apart as a couple (5 days altogether). But in all fairness, the change in pace for us will be beneficial to us both.

As Kristina mentioned, preparations for the wedding are going well (or rather, well enough :P) and the main issues, such as the time and place, the photographer, and arrangements for the party afterwards have been taken care of. With 8 weeks left until the big day, I think we're managing things quite well, leaving out the fact that I have yet to select my wedding suit.

Monday marked the handing of one of the last wedding invitations and a excursion back to an event, which had a crucial impact on Kristina's life. Unfortunately, I've never had the honour of meeting Kristina's father, but from what she tells me, we would have gotten along great. He would have been 47 years old yesterday.

Let that be enough for today, I have to go get ready, we're leaving for Assisi, where APZ Tone Tomšič will perform a concert alongside our hosting choir in the church Santa Maria degli Angeli e dei Martiri. So wish us luck and toitoitoi! :)

Aljaž - the unshaven one with the ghastly smile