Prikaz objav z oznako Koroška. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Koroška. Pokaži vse objave

sreda, 16. julij 2014

Koroška! - Carinthia!

Pa sva že spet tu, na Koroškem, kjer se bo 30. avgusta dogajala tudi najina ceremonija! :)


Nisem se še "znucala" :)
Danes sva začela urejati najino skupno gnezdece na naslovu Aljaževe družine. Predvsem imam željo po čiščenju in urejanju omar, malo pa tudi načrtujeva za naprej. Že pred časom sva se namreč po tehtnem razmisleku (SWOT analiza glede na pričakovane realne možnosti lepo prosim!) odločila za skupno življenje na Koroškem (trenutno s pomočjo njegovih staršev v samostojni hiši z vrtom med Slovenj Gradcem in Dravogradom). Po poroki si bova uredila stanovanje v zgornjem nadstropju hiše (manjka najina kopalnica in kuhinja, ki sta pogoj za preselitev), kjer živijo vsi njegovi, torej tudi moja bodoča tašča :) ... Da ne bo kakšne pomote, Aljaževa mami je prekrasna oseba. Nekako sva si sorodni duši, prav tako pa mi je in mi bo (skupaj z možem) še pomagala pri moji poslovni poti in prav veselim se tega. Vseeno pa si z Aljažem želiva, da bo to kratkoročna rešitev za najino bodočo družino (želja je, da sva tu 3 do 5 let, potem pa NA SVOJE!). Saj poznate tisti rek, da tašča ne sme v copatih na obisk - za dobro vseh sostanovalcev. Kaj pa vem, verjetno drži.

Po poroki bova načeloma še ostala nekaj časa v bližini Ljubljane, kjer imava najeto skromno garsonjero. "Biti na dveh stolčkih" me sicer zelo nervira, saj včasih ne vem, kje sem zares doma. Vedno kaj pozabim vzeti s seboj in nikoli ni nič pospravljeno. Pot do Ljubljane (kamor me veže predvsem nedokončana magistrska naloga, posel in glasbena šola, pa seveda stik z mojo družino in prijatelji) je sicer dolga, vendar predstavlja tudi svojo prednost, saj se pogosto ravno na poti na Koroško ali proti Ljubljani z Aljažem pogovarjava najbolj pomembne stvari :)

Koroška me je očarala kmalu po tem, ko sem bila z Aljažem prvič pri njemu na obisku. Božič 2013 sem praznovala v krogu njegove družine in začela na raznih družinskih praznovanjih spoznavati tudi njegovo ogromno žlahto, tako da osebno potrjujem: tukaj vam ne more biti nikoli dolgčas. Preden se je med nama z Aljažem karkoli začelo tega konca Slovenije nisem poznala (čeprav je bil moj solo Music for a While v izvedbi APZ Tone Tomšič prvič na odru prav na Prevaljah :) ), ko pa sem bila tam, sem začela prepoznavati njene potenciale, ki nikakor niso majhni.

Sproti vam bom povedala še kaj več o Koroški, potem pa vas povabim na izlet :)

Ko sem že v elementu za "pucanje", pridem še kam?


A Fresh Start

After a few days in Ljubljana it was time to go back to my home region of Carinthia (no, we didn't go to Austria, just check this link). After avoiding it for a couple of days, it was time for me to keep my end of the bargain and writ my section of this blog. Which I'm doing now. Obviously. :)

It was a quite difficult decision, but in the end, Kristina and I decided to ultimately move to Carinthia after getting married. But let's not get carried away: there's still much to do before that can be accomplished. First and foremost: we both need to formally finish school (we'll do our utmost to make that happen by the end of this year). Then the time will come to sort out our "love nest". Our first domicile will be located on the top floor of my parents' house, but we plan to move out on our own in 3-5 years. 

But enough about our house (ta-dam... in the middle of our street... :) ). It's time to talk business. Kristina and I have recently joined a small group of would-be regional entrepreneurs in the hopes of moving the stalemate that has Carinthia's youth at a standstill. A vast majority of people chose to stay in Ljubljana or Maribor after graduating, or even leave the country all together (brain drain). That is why we were glad to take part at the round table discussion on building an efficient and modern 4-lane highway to the region, organised by one of the local youth groups. The debate highlighted some key hiccups still plaguing the issue. 

Let that be enough for today, I think I've spent my creativity already. You are cordially invited to pay us a visit sometime. Carinthia is not difficult to find, just don't get too caught up on all the potholes. :)

Aljaž - moving from house to the same house

torek, 15. julij 2014

Vzeti si čas - Taking the Time

Hej!

Malo sva zaostala, vsak dan pač ni časa za pisanje. Tudi danes delovni dan raztegujeva v večer, saj si želiva, da bi bilo najino delo kar se da uspešno. Dopoldan sva sestankovala in imela kasneje tudi pomemben poročni opravek (za kaj gre, bo povedal Aljaž), dobila pa sva tudi motivacijo, da delava naprej, čeprav nama včasih ni jasno, kako se bo vse skupaj izšlo. Kakšen dan nama gre obema zelo dobro, včasih pa morava drug drugemu malo bolj pomagati, da izpolniva dnevne in širše zastavljene cilje.

Še vedno imam občutek, da delam preko celega dneva in prav vsak dan, a za premalo efekta. Pogosto pred spanjem v glavi premlevam, kaj vse bi bilo še dobro narediti. Verjetno je tako pri vsakemu podjetniku začetniku. Podjetništvo je sicer res zanimiva, a hkrati tudi zahtevna izkušnja, pa sem vseeno vesela, da sem se že sedaj odločila za to pot. Po dobrem mesecu dni mojega podjetništva pravzaprav vidim, da komaj pokrivam stroške, a po svoje je tudi pozitivna ničla uspeh, kajne? Pravi uspeh zame osebno pa je to, da sem si preteklo nedeljo uspela vzeti čas za odklop. Bilo je naravnost fantastično!


Aljaž je bil pobudnik, da se v krogu njegove družine odpravimo na Uršljo goro. Zdi se mi, da sem že dolgo potrebovala tak podvig. Da s svojim telesom dosežeš nek cilj, je to najlažje zares začutiti, če greš v hribe. Pot navzgor ni bila preveč zahtevna. Ravno prav. Vreme se je kar držalo, ker pa ni bilo napovedano, da bo sončno, tudi ni bilo veliko drugih pohodnikov. Na poti sem se dobro nadihala in opazovala vse okrog sebe ter razmišljala, kako lepa je naša narava. Malo pred vrhom je bilo v travi veliko materine dušice. Spet se je v meni prebudila strast do nabiranja zelišč. Tudi fotografirala sem kar veliko. Ker sem bila na Uršlji gori prvič, sem bila deležna tepeža (in obljube da bo na Triglavu huje), po katerem sem po slovensko zavriskala v dolino!


Pot navzdol je bila bolj naporna, noge so se mi ves čas tresle. Z Aljažem sva premlevala, kako bi redno športno aktivnost vključila v svoj življenjski ritem, zraven sva tudi popevala. Prišla sva na idejo, da bi svojo poroko prijavila na katero od oblik množičnega financiranja na primer Kickstarter. Seveda je to ena od malo manj realnih možnosti financiranja, vendar pa: zakaj pa ne?


Ain't no Mountain High Enough

Following a few days sans writing, it's time to get back to our blog. I've missed it, to be honest. Still, these past days were memorable to say the least.:) 

First, there were the football World Cup final and third place matches, and congratulations to Germany on their fourth title. Well deserved, in my opinion. But to avoid being a mere spectator when it comes to sports, it was time to introduce Kristina too one of the finest pleasures my home region of Koroška has to offer: hiking. Thus, Sunday was marked by a family excursion to Uršlja gora Mountain, one of the most noticeable landmarks in the region. The mountain is 1699 meters high (5,574 feet for all you imperialists:) ) and features a radio  and TV transmission tower at the top, which can be seen from very far away. At the top of the mountain, the hiker is surprised by a church, the church of St. Ursula, which gave the mountain its name and is the highest situated church in Slovenia. And before anyone starts accusing me of brutality based on the photo in this blog: I dare not go against tradition and fail to baptize anyone reaching the top of Uršlja gora for the first time. :)  The hike also sparked our debate on how to incorporate physical activity into our daily routine. 

Monday brought back preparations for our wedding, starting with footwear. We managed to get a great deal on two pairs of PEKO shoes, which follow our philosophy of supporting Slovenian brands and Slovenia's economy. Then came my big moment: selecting a wedding suit. With the help of a very capable employee at the SENS store in Ljubljana, I managed to pick out what I believe to be my perfect suit (or maybe it picked me?). Anyway, today I got the correct trousers to go with the jacket, and now, lacking just the waistcoat and tie (or preferably cravat), I'm all set to get hitched and look great doing it. :)

As is customary with our (almost) daily routine, we had the debate of how to finance the rest of our wedding. And after reading news about the now infamous potato salad on Kickstarter, I had a similar idea. If crowdfunding is willing to support such a zany idea, surely people will be willing to support us on our start of a common path? To be honest, the idea might turn out to be a flop, but you never know, stranger things have happened in the past...

Aljaž - always a good sport